Tokio 2020: Olimpijske medalje iz starih pametnih telefonov in prenosnikov
Ko športniki letošnjih olimpijskih iger stopijo na stopničke in si z rahlim predklonom postavijo medaljo okoli vratu, bo na njihovih mislih predvsem ekstaza, da so pristali med najboljšimi svetovnimi športniki v dani disciplini. Ljudje, ki stojijo za tokijskim projektom izdelave medalj, pa bodo ob ogledu veseli, da so uspeli izpolniti svojo vizijo glede ustvaritve teh medalj. Sestavni element olimpijskih medalj za igre v Tokiu 2020 so namreč rabljene elektronske naprave.
Projekt izdelave medalj, ki jih letos podeljujejo na igrah v Tokiu je namreč recikliral stare elektronske naprave, kot so pametni telefoni in prenosniki. Za prebivalce Japonske je nudil edinstveno priložnost, da postanejo del iger.
“Kampanja je javnost pozvala, naj za izvedbo projekta podari svoje zastarele elektronske naprave,” je za DW dejala tiskovna predstavnica iger v Tokiu 2020, Hitomi Kamizawa. “Hvaležni smo vsem za sodelovanje.” Projekt je izrabil dejstvo, da se vsako leto po vsem svetu preko elektronskih naprav zavrže za vsaj milijardo EUR dragocenih kovin, kot sta zlato in srebro. Velika zahvala za to gre ljudem, ki svoje naprave preprosto ilegalno odložijo, nepravilno zavržejo ali zažgejo, namesto, da bi zagotovili njihovo pravilno zbiranje in reciklažo.
Na Japonskem so si dve leti prizadevali zbrati dovolj recikliranega materiala za izdelavo približno 5000 bronastih, srebrnih in zlatih medalj za olimpijske igre v Tokiu. Do 90% japonskih mest in vasi je sodelovalo z ustanovitvijo mest za zbiranje donacij, kjer je na stotisoče japonskih državljanov darovalo svoje stare elektronske naprave. Do konca kampanje so na takšen način zbrali kar 78,985 ton elektronskih naprav, vključno z več kot 7. milijoni telefonov.
V kampanji recikliranja je bilo proizvedenih 32 kilogramov zlata, 4100 kilogramov srebra in 2700 kilogramov brona. Vse od skoraj 80 ton majhnih električnih naprav, kot so stari telefoni in prenosniki, je dejala Kamizawa.
Čeprav se takšna prizadevanja za recikliranje pogosto zdijo enostavna, so morali pri projektu sodelovati vsi – vlada, na tisoče občin, podjetja, šole in druge lokalne skupnosti.
Eno glavnih vpletenih podjetij je bila skupina Renet Japan, katere poslovna filozofija se vrti okoli trajne ekonomije. “Gibanje za ravnanje z odpadki za projekt izdelave medalj smo razvili v sodelovanju s številnimi zainteresiranimi stranmi, od japonske vlade do lokalnih skupnosti,” je za DW povedal Toshio Kamakura, direktor Renet Japan Group.
Ko se je projekt začel aprila 2017, je v njem sodelovalo zgolj približno 600 občin. Do konca projekta v marcu 2019 se je ta številka povečala na več kot 1.600. Šlo je za masovno kampanjo za stike z javnostjo in postavljena so bila zbirališča, da bi ljudje lažje prispevali svoj delež, je dejal Kamakura.
Zbiranje rabljenih naprav je bil le prvi korak. Po postopku demontaže, pridobivanja in prečiščevanja s strani izvajalcev je bil reciklirani material nato oblikovan po konceptu Junichija Kawnishija – dizajn, ki je premagal 400 drugih prijav na tekmovanju v Tokiu 2020.
Medtem, ko bodo Japonci prvi, ki bodo vse olimpijske medalje izdelovali iz recikliranega materiala, ideja ni nova. Na olimpijskih igrah v Riu 2016 je bilo 30% srebra za izdelavo zlatih in srebrnih medalj pridobljenega iz recikliranih materialov, kot so avtomobilski deli in zrcalne površine.
Če pogledamo pariške igre leta 2024, kjer so družbene spremembe in varstvo za okolje med glavnimi temami, obstaja upanje, da bo projekt izdelave medalj za Tokio 2020 predstavljal precedens.
Kar zadeva okoliški vidik, Kamakura meni, da je treba nadaljevati pri zagotavljanju trajnostnega materialnega koncepta krožne ekonomije.
Leta 2019 je bilo po vsem svetu proizvedenih rekordnih 53,6 milijona ton (Mt) ali 7,3 kilograma na osebo elektronskih odpadkov – kar ustreza 350 križarkam v velikosti Queen Mary 2. Gre za najhitreje naraščajočo količino gospodinjskih odpadkov na svetu. E-odpadki so se v zadnjih petih letih zaradi naraščajočega povpraševanja po elektronskih napravah povečali za več kot petino, večinoma s kratkimi življenjskimi cikli in malo možnostmi za popravilo.
Manj kot petina ostankov se na koncu ustrezno zbere in reciklira, kar predstavlja resno tveganje za okolje in zdravje. Lepo je videti, da si vedno več ljudi skuša storiti nekaj na ta račun.
Tudi pri Recosi si lastimo podobne cilje glede vzpostavitve krožne ekonomije. Obnovljeni računalniki so trajnostni in garantiran koncept ponovne uporabe, ki elektronskim napravam omogoči novo življenje in tako pripomore pri zmanjšanju količine elektronskega odpada.